Kdo bi si mislil, da bi ljudje v 21. stoletju ponoreli za dejavnostjo, ki je stara tisočletja (da, ta trditev drži!) in ki jo po mnenju mnogih obvladajo le še stare mame? To je kvačkanje, prijetno ročno delo, a hkrati tudi hitro zasvojljivo.

Zakaj? Ko se začneš ukvarjati z nečim, kot je kvačkanje, spoznaš, da si na začetku neke čudovite poti, čakajo te neskončne možnosti, materiali, vzorci, izdelki, prakični in nepraktični, elegantni in kičasti, uporabni ali zgolj okrasni. Kvačkanje je tako širok svet, ki si ga nekdo, ki že nikoli v življenju v roke ni prejel kvačke ali pletilke, ne zna predstavljati niti v sanjah.

Kaj kvačkanje sploh je? Preprosto rečeno, gre za sorodnika pletenja, le da pri kvačkanju uporabljaš eno samo iglo s kljukico. S to kljukico potem ustvarjaš najrazličnejše zanke, ki se nadaljujejo v vzorce in, ne nazadnje, v krasne izdelke. Osnovni material, ki ga uporabljamo za kvačkanje, je nit, ki je lahko tanjša ali debelejša (temu moraš potem prilagoditi velikost orodja, torej kvačke), pa tudi iz različnih materialov, na primer bombaž ali čisto prava volna.

kvačkanje

Vsekakor moramo poudariti, da je izbira tako velika, da ljubitelja kvačkanja ali pletenja kar nekaj ur ne spraviš iz prodajalne s policami, na katerih se vrstijo najrazličnejši materiali, da o barvah niti ne govorimo. Dandanes imaš na voljo že toliko različnih barv, barvnih odtenkov, večbarvnih niti, da izgovorov, da za nek izdelek pač nisi dobil prave barve, preprosto ne zdrži več!

Kako te lahko kvačkanje zasvoji?

In še temeljno vprašanje: zakaj je kvačkanje dejavnost, s katero kaj hitro postaneš zasvojen? Na srečo ne gre za tipično zasvojenost v smislu koriščenja opojnih substanc ali alkohola, temveč zgolj to, da večino svojega prostega časa nameniš neki dejavnosti. Sicer je dobro, da imaš nek konjiček, a če ti ta zapolnjuje prav vse proste urice, če kvačke ne zmoreš iz rok spustiti niti ponoči in če te vse to moti pri opravljanju vsakodnevnih gospodinjskih, družinskih in službenih dejavnostih, potem bi kar hitro lahko začeli govoriti o zasvojenosti! Do tega stanja sicer lahko prideš kaj kmalu. Ko ustvariš prvo zanko, pa drugo, tretjo, ko iz zanke nastajajo vrstice, pa druga in tretja, ko se te oblikujejo v vzorce, ko vmes uporabljaš zanke drugačne vrste in ti izpod rok prihajajo rožice, čipke, majhne rokavičke, kapice in nogavičke, ko narediš svojo čisto prvo jopico … Potem te dejavnost tako potegne vase, da si želiš še več in še boljše izdelke, razmišljaš o tem, kaj bi še ustvaril, kaj bi naredil komu za darilo, bi morda kakšen izdelek prodal? Vse to se ti podi po glavi, ko vidiš, da kvačkanje ni noben bav bav in da je v bistvu prav prijetna stvar in tradicija, ki se vsa ta leta ohranja ter nadgrajuje.

In še nasvet za konec. Če kvačkanje tudi vam zapolnjuje dneve, je to odlično, vendar pa se vmes vprašajte tudi, ali zaradi tega trpijo vaša vsakodnevna opravila, otroci, partner, služba … Če je odgovor da, potem se ustavite in se skušajte omejiti na le par uric kvačkanja na dan. Bo šlo?